straaahhhh

Sam se nisem imel namena posebno razpisat o tem. Ampak sem bil sedaj tolikokrat vprašan, da se mi je sedaj zazdelo "organsko" da zapišem. In zato zapišem: imam strah.

Najprej sem imel namen pogledat statistiko. Toliko, da se potolažim, da je itak povsod kaj in kamor gremo ni tako hudo. Pa ni šlo skozi. Nekaj ni "štimalo". In meni, ki sem matematični tip pa da statistika ne štima. Narobe svet. Torej sem zgrešil v fundamentu. In tako mi je užgalo. Pravzaprav me muči Guantanamo. Ne zaupam njihovem sodnem sitemu. Iskreno me spominja na moje dneve v JNA. Prvo izvršenje; pritožbe so na vrsti naknadno. Po kavbojsko pa: najprej streljamo potem pa sprašujemo. Na to pač nisem pripravljen. V vojski sem skrbel samo za sebe v Ameriko grem pa z družino. Ni matematike, da se to pokrije.

Ne preostane mi drugega, kot da sprejmem verjetnostni račun, ki pravi da verjetno ne bo nič. In pa prijateljski nasvet prijatelja Slavca, vedno imej v posebnem žepu 20 dolarjev, za "nepričakovane" obiske. Če pa imaš poleg tega zložene kartice na dveh kupčkih in kopijo pasoša, si naredil kar se pač da. In se človek takole "poceni" potolaži in lažje zadiha. Od tu naprej prevzame odgovornost "dobri bog". Mi pa "nasmeh na usta" in z kartami v žepu hitimo naprej .. 002