sitno - 003

To je takšna družinska pustolovščina, ki se ne zgodi prav velikokrat. Dragoceno. In to je vodnjak energije in dobre volje. Zagotovo pa dviguje energijo tudi občutek, ki sem ga spoznal v trenutkih predno je bilo potrebno stopit na oder ob kakšni premjeri. Se temu še vedno reče: trema?

Se bo treba zleknit v sedež na aluminjastemu tubusu in se prepustiti ter začet uživat v vrtanju skozi toplogredne pline.

Hmmm .. tale Amerika. Po pravici povedano ni bila moja prva izbira. Je pa vsekakor dovolj velika, da je zanimiva. Danes si mislim, da me velikokrat tam ne bodo videli. Od tam kjer gledam danes se mi zdi kot velik milni mehurček. Živopisan, igriv in lahkoten, vsebine je pa bolj malo. Torej bi se lahko reklo, da grem gledat "žajfnco" napeto na ujet zrak.

Po drugi strani pa je Mojca večino drobtinic, ki jim bomo sledili posejala po krajih kjer pričakujem srečanja z lepotami narave, ki so navdihovala Ameriške staroselce in jih je evropska nevednost vpisala pod ime Indijanci. Na nek način bom stopil v svoje otroštvo. Kolikokrat smo se igrali kavbojce in indijance. In sedaj se bom srečal s svojimi junaki iz otroštva. Pa tudi kasneje, ko smo ga "srali" ob neverjetnih zgodbah Bleka Stene, Zagora, Čiča, .. Upam, da bodo naša srca dovolj na široko odprta, da bodo začutila "vlekega duha".

PS: slovnica ni moja močnejša stran - ne se sekirat ob vejcah ipd