Njaprej smo ugotovili da do Vegasa ni 400 milj ampak samo 280 kar je naračunal naš Garmin. Bravo za Garmina. In smo bili že ob 14,30 v razbeljenem Las Vegasu. Sedaj smo že dobro založeni z iskušnjami in si že znamo postavljati cilje v skladu z časovnimi možnostmi. V Vegasu smo imeli tri: kupiti kruh za Jakoba (celiakije v ZDA pač ne poznajo, ljudje se vozijo tudi po 300 in več milj daleč, da najdejo trgovino) in v Vegasu je trgovina z zdravo prehrano, ki ima tudi izdelke za celiakaše; obisk Las Vegas Outlet centra (predvsem Nike store) in pogledat kako zgleda igralnica od znotraj. Do polnoči smo vse opravili. Imeli smo novo zalogo kruha za Jakoba, v prtljažniku 7 parov novih Najkic (povprečna cena za par: 40 dolarjev oz dobrih 30€) in nočni sprehod po "Strip-u"; glavni zabaviščni ulici. Občutki so podobni kot v kakšnem Disneyladu. Fasade speglane v vseh mogočih barvah. Zadnja moda za stavbe: oblečene v refleksna stekla v tonih bakra do čokoladne rjave. Zvečer ja na ulicah na vsakih 20 metrov kak varnostnik tako da ne verjamem, da je tukaj kak krimial pogost pojav. Sicer se mi zdi pravi odgovor za Vegas, odgovor trgovca na moje vprašanje kako je z popusti: V Vegasu ni popustov, tukaj smo da vam poberemo denar.
hojhoj
OdgovoriIzbrišijs vm pa ne vrjamm, da niste nč u igralnce šli pa u njih nč zapravm(še pusebi kkšna maša). Ni panike nom nubenmu puvedala;). hehe
no morm vm predt pozdrau useh t drugih Erčulov, ker sm bla iz gym na pripravah in oči ne zna komenterat(vem!).
ja, brez mene tle ne morjo žvet:). komi čakam d se spet vidmo, pa čeprou sam za par dni ker gremo pol mi u Francijo.
rtm zlozlo
Špela