Vožnja skozi Mojave desert

Vroče je tako, da se ne da spat. Uraj je 4 zjuraj in grem preverit, če bi kaj pomagalo, če odprem okna. Zdi se mi, da je zunaj le za kakšno stopinjo hladneje zato okna odprem.

Včerajšnji dan sta zaznamovali dve stvari; vožnja skozi "Mojave desert" in pa Lake Havasu City. Res smo se vmes ustavili v zapuščenem rudarskem mestecuje pa res da me je kar porecej spomnila na Universal studie - z razliko, da je bilo tukaj veliko bolj vroče in veliko starih predmetov, kot na bolšjem sejmu. Luštno. V resnici si imel občutek, da si lahko pokukal v način življenja rudarjev ixpred 100let.

Po vrsti: Mojave desert in nekaj o prometu. Počasi spoznavamo razdalje in velikost tega kontinenta. Tako v moji glavi mi še najbolj "štima" če se sploh ne ukvarjam z vzporednicami z Slovenijo ampak z Evropo. Pa še v Evropi nevem s čim bi to primerjal. Se voziš po pokrajimi in do koder seže pogled "jedno veliko ništa". Revni grmički posejani na vsake toliko in to je to. Poleg seveda veliko kamenja. Vmes smo našli tudi dve večji površini peska. Drugače pa bi se morali tukaj Dalmatinci kar vredu počutiti, če bi zdržali brez morja. Aha pa da ne pozabim, vročina. Vročina je zares huda. Na soncu ni za zdržat. Za danes napovedujejo 42 stopinj, ampak je suha vročina - tako, da se jaz tudi oznojil nisem. Ker sva z ročno klimo v avtu kar dobrra prijatelja nam v avtu ni hudega. Tudi na promet sem se že navadil. Danes sem pač prvič odvozil par 100 miljsko turo. On lahko rečem: tudi tukaj te prehitevajo po levi, če se ne umalneš pravočasno. Tudi tukaj v glavnem nihče ne vozi po predpisih. Je pa res da nisem videl nikogar ki bi vozil 200 km/h. Omejitve na Free way-u so nekje 70 milj/h. Kar bi pomenilo dobrih 110 km/h. Ampak se tega hudo ne držijo, tako, da če nimaš notri vsaj 120 km/h se raje spucaj iz prehitevalnega pasu. Najhitrejšega kar se videl je bil BMW 650i, ki nas je stisnil po levi je po moje je imel notri vsaj 160 ali več. Kar za naše razmere ni tako hudo veliko. Bolj so bile problematične omejitve znotraj LAja, kjer so recimo omejili hitrost na "nevarnem" odseku na 40 milj/h vsi pa so vozili nekako enkrat več. Se ti pa tukaj od ravnine res zvrti. Običajno vidiš vsaj 5 milj naprej in čez čas padeš v tak trans in se kar pelješ, kot brez cilja. Ker pa sem z družino in je prav prijetno. Vmes sem sicer izvedel, da so kazni nekje med 100 in 500 $ mislim, dpa, da tukaj nimajo "polovičke" če plačaš v 8 dneh. In ravno tako ti priprada odvzem vozniške če v X odstotkih prekoračiš omejitev. Mislim, da je X nekje 30%. Nisem pa prepričan. Vendar je odvzem časoven. Tako začne se pri 14 dneh. Je pa zanimivo, da ker jim javni prevoz ne funkcionira, poznajo omejene vozniške, naprimer da ti vozniška velja samo med 8 in 10 zjutraj in 15 - 18 popoldne. In enako kot pri nas tudaj ljudje mislijo, da ima policija zgolj en namen; kasirati. Med avtomobilistično populacio prevladujejo ameriške znamke je pa veliko Japonskih in Korejskin. Med Japonskimi Tojota + Leksus med Krejskimi pa KIA. Vsekakor pa so na cestah najbolj impozantni "pick-up"i in tovornjagi. Vsi z spredno havbo seveda. Tovornjaki pa neredj+ko za sabo vlečejo po dve prikolici. Nasplošno se tudi na cesti vidi, da imajo v Ameriki veliko prostora. Pa še tole; prvič sem tankal. Seistem jim je "najprej plačaj potem pa toči". Sem potreboval kakšno minuto, da sem ugotovil zakaj ne teče is pipce. Je pa zato cena dobra 3,2 zelenca za galono (galona je 4,546 litra) pa si preračunajte sami.

Lake Havasu City. Prideš v mesto, ki se razteza tako nekje 10 milj ob akumulacijskem jezeru in potem ugotoviš, da je bilo ustanovljeno leta 1964. Kar pomeni, da je naša vas več kot 10 krat starejša. No sicer je pa naša domača vas Dob pri Domćalah trikrat starejša kot Amerika itak. V glavnem je vse bolj tako kot v kakšnem novejšem turističnem naselju le da tukaj eni turisti ne gredo nikoli domov. Tisto po čemer je Lake Havasu znan je, da so kupili London bridge in ga kamen za kamnom spet sestavili. Lepo. Zgodba gre, da so mislili, da je London bridge pravzaprav Tower bridge in so šele naknadno ugotovili, da to ni tako. Ampak vseeno je bil tudi London bridge dovolj, da se je spočelo mesto. Torej podjetnik si je zamislil, da bi bilo tukaj dobro imeti mesto in mu ni šlo najbolje. Pa se odloči in (malo nerodno, če tista prva zgodba drži) kupi en most iz Londona. In marketing začne delat. In ljudje začnejo prihajat in podjetniška ideja je uspela. Juhuhu imamo novo mesto.

Takole vmes se je zdanilo in čas bo, da grem še malo zadremat. Lahko noč.